Slovene/Slovenski jezik
Spirala
Pitagorski filozof Platon je skrivnostno namignil, da je obstajal zlati ključ, ki je združeval vse skrivnosti Vesolja. Prav k temu zlatemu ključu se bomo vračali znova in znova, skozi naše celotno raziskovanje. Zlati ključ je inteligenca Logosa, Vir Prvinskega OM-a. Lahko bi rekli, da gre za um Boga. Z našimi omejenimi čutili opazujemo le zunanjo manifestacijo skrite mehanike samo-podobnosti. Izvor te božanske simetrije je največja skrivnost našega obstoja. Številni monumentalni misleci zgodovine, kot so Pitagora, Kepler, Leonardo da Vinci, Tesla in Einstein, so prišli na prag skrivnosti. Einstein je dejal: “Najlepša, stvar ki jo lahko doživimo, je skrivnost. Je vir vse resnične umetnosti in znanosti. Ta, ki mu je to čustvo neznano, ki se ne more več ustaviti za hip v čudenju, in ostati očaran v globokem spoštovanju, je, kot bi bil mrtev. Njegove oči so zaprte.”
Smo kot majhen otrok, ki vstopa v ogromno knjižnico, polno knjig v mnogih različnih jezikih. Otrok ve, da je moral te knjige nekdo napisati. Ne ve kako. Ne razume jezikov, v katerih so napisane. Otrok medlo sumi, da v razporeditvi knjig obstaja skrivnostni red, vendar ne ve, kaj je to. To, se mi zdi, je odnos celo najbolj inteligentnega človeka do Boga. Vidimo čudovito urejeno Vesolje in spoštujemo določene zakone. Naši omejeni umi ne morejo dojeti skrivnostne sile, ki premika Sozvezdja. Vsak znanstvenik, ki pogleda globoko v vesolje in vsak mistik, ki pogleda globoko vase, se prej ali slej sooči z isto stvarjo: s Prvobitno spiralo.
Tisoč let pred ustanovitvijo starodavnega observatorija v Stonehengeu je bila spirala prevladujoč simbol na Zemlji. Starodavne spirale najdemo na vseh delih krogle. Na tisoče starodavnih spiral, kot so te, najdemo po vsej Evropi, Severno Ameriški Novi Mehiki, Utahu, Avstraliji, na Kitajskem, v Rusiji in skoraj v vsaki avtohtoni kulturi na Zemlji. Starodavne spirale simbolizirajo rast, širitev in kozmično energijo, ki je utelešena v Soncu in Nebesih. Spiralna oblika je zrcaljenje makrokozmosa samega razvijajočega se Vesolja. V domorodnih tradicijah je bila spirala energijski vir, prvotna Mati. Neolitske spirale v Newgrangu, na Irskem, segajo pet tisoč let nazaj. So petsto let starejše od Velikih piramid v Gizi in so za sodobne opazovalce prav tako zagonetne.
Spirala sega v čas zgodovine, ko so bili ljudje bolj povezani z Zemljo, s cikli in spiralami narave. Čas, ko so se ljudje manj poosebljali z mislimi. Spirala je to, kar pojmujemo kot navor Vesolja. Prana ali ustvarjalna sila vrti Akašo v kontinuiteto trdnih oblik. Najdemo jo na vseh ravneh med makrokozmosom in mikrokozmosom, od spiralnih galaksij do vremenskih sistemov, do vode v tvoji kadi, do tvoje DNK, do neposrednega doživljanja lastne energije. Prvotna spirala ni ideja, ampak raje to, kar omogoča, da so vsi pogoji in ideje mogoči.
Po vsem naravnem svetu najdemo različne vrste spiral in vijačnic. Polži. Morske korale. Pajčevine. Fosili. Repi morskih konjičkov. In školjke. Veliko spiral, ki se pojavljajo v naravi, je mogoče opaziti kot logaritmične spirale ali rastne spirale. Ko se odmakneš od središča, se spiralni odseki naraščajoče povečajo. Tako kot Indrova Mreža draguljev so tudi logaritmične spirale samo-podobne ali holografske, takšne, da se značilnosti vsakega dela odražajo v celoti.
Pred 2400 leti, v stari Grčiji, je Platon neprekinjeno geometrijsko razmerje smatral za najprefinjenejšo kozmično vez. Zlati rez ali božje razmerje je bila največja skrivnost narave. Zlati rez lahko izrazimo kot razmerje A + B do A je enako razmerju med A in B. S Platonom se svetovne duše povežejo v eno harmonično resonanco. Isti peterokotni vzorec, ki obstaja pri morski zvezdi ali v rezini okre, je mogoče opaziti na poti planeta Venere, ki so ji osem let sledili na nočnem nebu. Razumljiv svet oblik zgoraj in vidni svet materialnih predmetov spodaj, skozi ta princip geometrijske samopodobe. Od samo-podobnih spiralnih vzorcev provansalskega brokolija do orožja galaksij. Logaritmične spirale so vseprisotni in arhetipski vzorec. Naša Galaksija Mlečna cesta ima več spiralnih rok, ki so logaritmične spirale z naklonom približno 12 stopinj.
Večji kot je nagib spirale, bolj tesni so zavoji. Ko opazuješ rastlino, v videu, ki pospeši čas, jo vidiš kako pleše s spiralo življenja. Zlata spirala je logaritmična spirala, ki raste navzven v razmerju Zlatega reza. Zlato razmerje je poseben matematični odnos, ki se kar naprej pojavlja v naravi. Vzorec, ki ga je mogoče opaziti, sledi temu, kar imenujemo Fibonaccijeva serija ali Fibonaccijevo zaporedje. Fibonaccijevo zaporedje se odvije tako, da je vsako število vsota prejšnjih dveh števil.
Nemški matematik in astronom Kepler je odkril, da so samo-podobni spiralni vzorci vidni, prav kot so listi razporejeni na steblih rastlin. Ali v cvetlični in cvetni ureditvi cvetlic. Leonardo da Vinci je opazil, da je razmik listov pogosto v spiralnih vzorcih. Ti vzorci se imenujejo vzorci Phylotaxis ali Vzorci razporeditve listov. Filotaksis razporeditve je mogoče videti v samoorganizirajočih se nukleotidih DNK in v vsem – od družinskih dreves razmnoževalnih kuncev, do borovih storžev, kaktusov, do snežink in v preprostih organizmih, kot so diatomi. Diatomi so ena najpogostejših vrst fitoplanktona; enocelični organizmi, ki zagotavljajo hrano za nešteto vrst v celotni prehranski verigi.
Koliko matematike moraš znati, da si sončnica ali čebela? Narava se ne posvetuje z Oddelkom za Fiziko, da bi vzgojila brokoli. Strukturiranje se v naravi zgodi samodejno. Znanstveniki na področju Nanotehnologije uporabljajo izraz Samonastavitev, za opis načina, kako nastajajo kompleksi, kot je, na primer, začetna,
šest kotna faza tvorbe DNK. V Nano tehnološkem inženiringu so ogljikove Nano cevke sestavljene iz podobne razporeditve materialov. Narava tovrstno geometrije izvaja znova in znova, brez napora. Samodejno. Brez kalkulatorja. Narava je natančna in izjemno učinkovita. Po mnenju znanega arhitekta in avtorja Buckminster Fullerja so ti vzorci Funkcija časovnega prostora.
DNK in satje imata iz istega razloga takšno obliko, zaradi česar je mehurček okrogel. Je najučinkovitejša oblika, ki zahteva najmanj energije. Vesolje samo ima obliko in omogoča le določene konfiguracije za materijo, vedno privzame to, kar je najučinkovitejše. Ti vzorci so najmočnejši in najučinkovitejši način za gradnjo arhitekturnih konstrukcij, kot so geodetske kupole. Logaritmični spiralni vzorci omogočajo rastlinam največjo izpostavljenost žuželkam za opraševanje, največjo izpostavljenost sončni svetlobi in dežju in jim omogočajo, da vodo učinkovito zavijejo do svojih korenin. Ptice roparice uporabljajo logaritmični spiralni vzorec,
za zalezovanje svojega naslednjega obroka. Letenje v spirali je najučinkovitejši način lova.
Sposobnost, da vidiš, kako Spirala življenja Akašo s plesom spremeni v materialno obliko, je sorodna človekovi sposobnosti, da vidi lepoto in simetrijo v naravi. Pesnik William Blake je dejal: “Vegetativno vesolje se odpira kot cvet iz Zemljinega središča, kjer je večnost. Od zvezd se širi na zemeljsko lupino in tam spet sreča večnost, tako znotraj kot zunaj.”
Preučevanje vzorcev v naravi ni nekaj, kar bi bilo na Zahodu zelo domače, toda v starodavni Kitajski je bila ta znanost znana kot “Li”. Li odraža dinamični red in vzorec v naravi. Ni pa vzorec mišljen kot nekaj statičnega, zamrznjenega ali nespremenljivega, kot mozaik. Je dinamičen vzorec, kot je utelešen v vseh živih bitjih. Arterije listov, oznake želve in žilni vzorci na skalah so vse izraz skrivnostnega jezika narave in umetnosti. Labirint je eden izmed mnogih Li-jevih vzorcev. Najdemo ga v koralnih strukturah, gobah, kot so mavrahi, zelju in v človeških možganih. Celični vzorec je še en pogost vzorec v naravi. Obstaja nešteto različnih celičnih struktur, vendar so vse podobno urejene, kot jih določa njihov namen in delovanje. Zlahka si očaran z nenehno igro oblik, toda najbolj zanimivo je, da se zdi, da so določene arhetipske oblike vpletene v tkanino celotne narave.
Vzorec razvejanja je še en Li vzorec ali arhetipski vzorec, ki ga je mogoče opaziti na vseh ravneh in v vseh fraktalnih lestvicah. Vzemimo za primer to neverjetno sliko simulacije Superračunalnika, znane kot “Milenijski tek”, ki prikazuje porazdelitev temne snovi v lokalnem vesolju. Ustvarilo ga je društvo Max Planck v Nemčiji.
Temna materija je tisto, kar smo prej imeli za prazen prostor. Je kot neviden živčni sistem, ki teče po celem Vesolju. Vesolje je dobesedno kot velikanski možgani. Ves čas razmišlja z uporabo temne ali skrite energije, ki jo znanost šele začenja razumeti. Skozi to brezmejno omrežje se premikajo neizmerljive energije, ki zagotavljajo zagon za širjenje in rast vesolja. Narava samodejno ustvari vzorce veje, ko postavimo prave pogoje. Narava je stroj za ustvarjanje umetnosti ali motor za ustvarjanje lepote. Tu se elektrika uporablja za gojenje srebrno-kristalnih vejic. Posnetek je časovno pospešen, saj rastejo več ur. Kristali se tvorijo na aluminijevi katodi, ko elektrika iz raztopine izloči ione srebrovega nitrata.
Tvorba je samoorganizirana. Gledaš umetnine, ki jih ustvarja narava sama. Johann Wolfgang Von Goethe je dejal: “Lepota je manifestacija skrivnostnih naravnih zakonov, ki bi bili sicer pred nami za vedno skriti.” V tem smislu je vse v naravi živo, samo-organizirano. Ko se uporabi višja napetost, fraktalna razvejanost postane še bolj očitna. To se dogaja v realnem času. V človeškem telesu drevesne strukture in vzorce najdemo povsod. Seveda obstajajo živčni sistemi, ki jih zahodna medicina pozna. Toda v kitajski, ajurvedski in tibetanski medicini so Meridiani/energetski kanali bistveni sestavni del za razumevanje telesnih funkcij. “Nadis” ali energetski meridiani tvorijo drevesne strukture. Obdukcijski pregled ne bo razkril čaker ali nadisov, vendar to ne pomeni, da ne obstajajo. Moraš izpopolniti orodje, ki ga uporabljaš za pregled. Najprej se moraš naučiti umiriti svoj lasten um. Šele takrat boš lahko opazoval te stvari, najprej v sebi. V električni teoriji, manj ko je upora v žici, lažje lahko prenese energijo. Ko enakomernost kultiviraš skozi meditacijo, to ustvari stanje ne-upornosti v tvojem telesu.
Prana ali Či ali notranja energija, je preprosto tvoja notranja živost. Kaj čutiš, ko svojo zavest preneseš v telo. Subtilne žice v telesu, ki nosijo Prano, Nadis, postanejo sposobne premikati čedalje več pranske energije skozi čakre. Tvoje ožičenje postane močnejše, med tem, ko ga uporabljaš, ko dovoliš energiji, da teče. Kamorkoli se usmeri zavest, bo Či, ali Energija, začela teči in fizične povezave bodo cvetele. Znotraj možganov in živčnega sistema se fizični vzorci ožičenja ustvarijo s ponavljanjem. Z nenehnim usmerjanjem pozornosti vase in znižanjem upornosti na občutke, ki jih doživljaš, povečaš svojo energijsko zmogljivost.
V taoizmu simbol Jin-Jang predstavlja prediranje spiralnih sil narave. Jin-Jang nista dva in ne eden. Starodavni koncept “hara” je predstavljen z Jin-Jangom ali spiralnim vrtincem. To je center moči, ki se nahaja znotraj trebuha pod popkom. Hara dobesedno pomeni morje ali ocean energije. Na Kitajskem se hara imenuje spodnji Dantian. V številnih oblikah azijskih borilnih veščin velja, da je bojevnik z močno haro neustavljiv. V samurajski tradiciji so imeli obliko obrednega samomora ali Seppuku Hara kiri, ki so ga pogosto napačno izgovarjali kot “hairy Kairo/kosmati Kairo”. Pomeni, da prebodemo nekogaršnji haro in s tem odrežemo nekogaršnji Či ali energetski kanal. Premik iz tega središča, ustvari prizemljeno graciozno gibanje, ki ga opaziš ne le v borilnih veščinah, temveč tudi pri velikih golfistih, trebušnih plesalkah in sufijskih vrtinčastih Derviših. Bistvo hare je gojenje enosmerne, disciplinirane zavesti; mirnost v očesu orkana. Črevesni nagon je povezan z energijskim virom nekoga. Oseba z dobro haro je povezana z Zemljo in z intuitivno modrostjo, ki povezuje vsa bitja. Če razmišljate s trebuhom, “hara de kanganasaii” pomeni, da se vklopite v svojo notranjo modrost.
Starodavni avstralski Aboridžini so se osredinili na istem območju, tik pod popkom – kjer je ležala zavita velika mavrična kača. Spet predstavitev evolucijske energije v človeštvu. Ni naključje, da se prav v Hari začne novo življenje. Črevesni živčni sistem, ki ga včasih imenujemo “črevesni možgani”, je sposoben vzdrževati zapleteno matriko povezav, podobnih možganom v glavi, z lastnimi nevroni in nevrotransmitorji. Lahko deluje samostojno, torej s svojo inteligenco. Lahko bi rekli, da so črevesni možgani fraktalna različica možganov v glavi, ali pa so morda možgani v glavi fraktalna različica možganov črevesja. Zdrav medved ima močno haro. Ko medved ve, kje se mora krmiti z zelišči, sledi gibanju Čija skozi svoja čutila, osredotočena na haro ali trebuh. To je medvedova povezava s sanjsko kočo; kraj v domačih tradicijah, od koder prihaja vse znanje – do spirale življenja.
Toda, kako so stari narodi vedeli za spiralo, če sodobna znanost šele zdaj začenja prepoznavati njen pomen? Vprašaj čebele, ker one niso pozabile, kako ljubiti. Čebele imajo posebno povezavo do vira kot del simbiotskega sistema, ki lepoti in raznolikosti pomaga pri razcvetu. Most so med makrokozmosom in mikrokozmosom. Obstaja eno srce, ki povezuje vse, um Panj, če hočeš. Kot odprti možgani, Panj pošilja svoje sanje v svet, da se manifestirajo. V naravi mnoga bitja vedo, kako ravnati v sozvočju, se premikati v enem duhu, eni smeri. Toda nimajo vsi koristi od drugih vrst okoli njih. Na primer, kobilica bo požrla vse na svoji poti. Kobilica nima druge izbire, kot da se obnaša kot kobilica. Nikoli ne bo proizvedla medu ali oprašila rastlin, kot to počne čebela. Obnašanje kobilice je togo, a človek je edinstven po tem, da se lahko obnašamo kot čebela ali se lahko obnašamo kot kobilica. Svobodni smo, da lahko spreminjamo in manipuliramo vzorce kako komuniciramo s svetom. Obstajamo lahko simbiozno ali kot parazit.
Danes ljudje poskušajo razumeti spiralo z racionalnim umom, toda razmišljanje nas nikoli ni povezalo s spiralo življenja. Povezani smo od nekdaj. Razmišljanje je tisto, kar nas drži v iluziji ločenosti, znotraj naših lastnih identitet. Razmišljanje JE ustvarjanje ločenosti. Izkušnja omejitve. Bolj ko se uskladimo z mislijo, bolj se oddaljimo od Vira. Starodavne kulture, ki so bile manj usmerjene v misel, so se s spiralo uskladile na bolj neposreden in oseben način, kot to počnemo danes. V starodavni Indiji Kundalini predstavlja nekogaršnjo notranjo energijo, ki se giblje po kačjem ali spiralnem vzorcu navzgor po hrbtenici. V starodavnih jogijskih tradicijah Indije so bili takratni notranji svetovi ljudi primerljivi s kulturami, osredotočenimi na hara. Da uravnotežiš moč spirale z mirnostjo svoje pričujoče zavesti, pomeni uskladiti se s svojim polnim evolucijskim potencialom.
Da se razcvetiš v edinstveno večplastno bitje, za kar si bil oblikovan, da postaneš. “Ida” – ženski ali Lunin kanal je povezan z desnimi možgani, “Pingala” – moški ali Sončni kanal je povezan z levimi možgani. Ko sta ta dva kanala v ravnovesju, energija teče navzgor po tretjem kanalu, “Sushumna”, vzdolž središča hrbtenice, z energijo polni čakre in odklepa polni evolucijski potencial. Beseda Čakra je starodavna sanskrtska beseda, ki pomeni energijsko kolo. Kundalini ni nič drugega kot prvotna spirala, ki pripleše tvojo človeško življenje v obstoj. Gre za drugačen vrstni red energije, kot ga običajno razumemo. Kot most od “surove materije” do najbolj subtilnih energij. Ti si ta most.
Kundalini ni energija, ki bi jo lahko prisilili volja, trud in trenje. To je podobno razvoju cveta. Vse, kar lahko naredimo kot dobri vrtnarji, je, da pripravimo tla in ustrezne pogoje in pustimo naravi, da opravi svoje. Če boš rožo prisilili, da se prezgodaj odpre, jo boš uničil. Raste z lastno inteligenco, s svojo samo-organizirano usmeritvijo. Um Ega, ki se osredinja na zunanji svet, je to, kar ti preprečuje, da bi izkusili svojo resnično notranjo vibracijsko naravo. Ko se zavest obrne noter, postane podobna sončnim žarkom in lotos znotraj začne rasti. Ko se Kundalini prebudi v nekomu, ta začne v vseh stvareh opažati podpis spirale. V vseh vzorcih znotraj in zunaj. Ta spirala je vez med našimi notranjimi in zunanjimi svetovi.