Včasih se v naših življenjih pojavijo čudne in nenavadne priložnosti. Prosto jih lahko prezremo in nadaljujemo z življenjem kot običajno, lahko pa v sebi začutimo vznemirjenje, ki nas kliče k pustolovščini. Tako kot Alisa se lahko odločimo podati v kunčjo luknjo v neznane dežele. To je začetek arhetipskega spusta v neznane globine življenja; v skrite nezavedne vidike sebe, ki ležijo zunaj matrike ali konsenzualne resničnosti, na katero smo se navadili. To je potovanje od omejenega posamičnega uma do enotnega uma.
Evangelij po Tomažu pravi: “Če izpeljete na dan to, kar je v vas, vas bo to, kar je v vas, rešilo. Če ne izpeljete na dan tega, kar je v vas, vas bo to, česar niste izpeljali na dan, uničilo.”
Imel sem različne psihedeličen rastlinski učitelji se pojavljajo na moji potiNikoli nisem imel pravega zanimanja zanje, pa vendar se mi je vsakič, ko sem jih srečal, zdelo, kot da naju je združila neka skrivnostna sila. Ti “enteogeni” (enteos (v prevodu v angleščino pomeni “poln boga”) so služili kot a nekakšna dovolilnica, da lahko dostopam do skritih kotičkov svojega bitja ter se povežem z ravnmi duše, v katerih so se prepletli človeški in rastlinski duhovi. Kaj pravzaprav mislim z “dovolilnico”? Takoj ko sem se odločil poskusiti korenino iboge, sem začutil duha rastline oziroma, lahko bi rekel, začel sem dostopati do tistega dela sebe, ki je običajno rastlina razkrila. Mesece preden sem rastlino dejansko zaužil, brez kakršne koli fizične povezave z njo, se je delo začelo; bilo je, kot da sem si dal dovoljenje za začetek nove ravni samoraziskovanja.
Podobno kot meditacija nam delovanje z entheogenom lahko pomaga osvestiti skrite dimenzije in dele nas samih, ki so bili prej nezavedni, ter odvezati energetske vozle, ki preprečujejo, da bi se struktura jaza razvila in razcvetela. V meditativnem svetu pot do osvoboditve vključuje očiščenje sankar (v paliju) ali samskaras (v sanskritu), ki so pogojeni navadni vzorci uma, zaradi katerih se še naprej istovetimo z obliko. Z meditacijo ali prakso samoraziskovanja te nezavedne sankare ozavestimo tako, da jim dovolimo, da se porajajo v zavesti, ne da bi nanje kakor koli reagirali. Spoznavamo vedno bolj subtilne vidike uma in ostajamo uravnovešeni z realnostjo takšno, kot je, kar vodi do spoznanja praznosti, minljivosti ter neskončnega hrepenenja in odpora, ki delujeta znotraj strukture jaza.
Uporaba entheogenov lahko močno pospeši ta isti proces, ki vodi do osvobajajočega spoznanja. Prav tako lahko postanejo obstranska zabava in motnja, če se navežemo na kakrš koli pojav ali določena stanja, ki se razvijajo. Izkušnje s psihedeliki nam ponujajo priložnost za globoka odkritja o sebi in vzorcih vedenja ter nam hkrati pokazo medsebojno povezanost vseh stvari, saj razkrivajo tisto, kar presega naš ločeni občutek jaza; naše središče, ki je povsod in nikjer.
“Vzameš modro tabletko – zgodba se konča, zbudiš se v svoji postelji in verjameš v to, v kar želiš verjeti. Vzameš rdečo tabletko – ostaneš v Deželi čudes in pokazal ti bom, kako globoko gre zajčja luknja. ~ Morpheus, iz filma ”Matrica“
Vsakdo ni pripravljen na delo srastlinskimi pomočniki ali ga to ne zanima, za nekatere ljudi, ki jih to privlači kot orodje za pospeševanje napredka na njihovi poti, pa so lahko izjemno koristni. Entheogeni so del človeške duhovne poti v neštetih kulturah že od začetka pisane zgodovine. Subtilne in skrite plasti ter plati lastnega jaza lahko zahtevajo veliko meditacije ali samoraziskovanja, da se razkrijejo. Globoki sankaras ali pogojeni vzorci, ki vežejo zavest na poistovetenje s strukturo jaza, lahko trajajo leta ali celo potrebna desetletja, da se jih z meditacijo oslobodite. Kot pravijo, ko je učenec pripravljen, se pojavi učitelj, in ta učitelj je lahko v kakršni koli obliki, znotraj ali zunaj. Ko se duša in višji razum prebudita v vašem življenju, lažje dostopate do osvobajajoče modrosti in jo vključite vanj. Pri mnogih ljudeh je potrebna samo ena izkušnja z rastlinskimi zdravili, da pride do pomembnih, trajnih sprememb v njihovem življenju, vendar pa mora obstajati pripravljenost – neustrašnost – za soočanje s pogosto težkimi resnicami, ki vam jih rastlina pokaže. Ne pričakujte, da bodo entheogeni opravili delo namesto vas; ponudijo vam lahko jasen vpogled in nekakšno ‘ponastavitev’, a brez nadaljnjega včasih zahtevnega dela integracije resnične spremembe morda ne bodo trajnostne. Manj ko se upirate razkriti resnici, bolj se bo vaše življenje uskladilo s spiralo življenja in namenom vaše duše.
Na poti samoraziskovanja si lahko pomagamo s številnimi orodji. V preteklih letih sem jih uporabil več: bazene za senzorično deprivacijo, meditacijo v temi, gonge in pojoče posode, napeve, ekstatični ples, jogo, pranajamo, diade in meditacijske tehnike. Mnoge so mi še naprej v oporo, nekatere pa so bile le prehodne stopničke. Entheogeni niso nič drugače. Pravijo, da je poizvedovanje o Jazu podobno kopanju studenca; ne smemo kopati plitve luknje na več mestih, temveč si moramo izbrati eno mesto in kopati dovolj globoko, da pridemo do vode. Za izkopavanje tega enega globokega studenca je mogoče uporabiti različna orodja, vsa ta orodja pa vidim kot načine za dosego istega cilja – spoznanja naše resnične narave.
Ko sem pred približno 20 leti začel z meditacijo, je moja sadhana oz. vsakodnevna duhovna dejavnost v glavnem obsegala dve uri Vipassana meditacije vsak dan. Včasih sem meditiral tri ali štiri ure na dan, in prav v teh trenutkih so se začele dogajati zanimive stvari; v matriki so se začele pojavljati razpoke. Tehnika meditacije (Vipassana skeniranje telesa) je bila nekaj, kar sem se naučil, zato je bila pogojen del moje strukture jaza. Vendar pa sem včasih tehniko popolnoma izpustil in si dovolil, da me potegne v globoko umirjenost in prisotnost. Ob neki priložnosti se mi je med meditacijo prikazala vizija kot blisk od zunaj. V tem obdobju svojega življenja sem se imel za zelo prizemljeno, racionalno in znanstveno osebo, ki je za potrditev resnice česar koli potrebovala dokaze in dvojno slepe študije. Precej presenetljivo je bilo, ko je običajen prenos moje resničnosti prekinila vizija dvojne vijačnice DNK iz vinskih trt, ki se je vrtela v ključavnici ključavnice. Ko je vstopila v ključavnico, je zasijala bleščeča zlata svetloba kot žarki oslepujočega sonca. Z vizijo je prišel tudi energijski prenos, ki ga je težko opisati z besedami, vendar je bilo v meni v bistvu nekaj novega; živčnost, ki je prej nisem čutil. O pomenu vizije nisem imel nobenega pojma in kljub svoji identiteti racionalno mislečega človeka sem to vizijo začel deliti z drugimi. Od dveh neodvisnih znancev sem dobil odgovor; to je bila ajavaska. Začela so se dogajati sinhrone naključja, saj se je ta nenavadna nova stvar, ki mi je bila popolnoma neznana, začela pojavljati na vsakem koraku. Ko sem začel raziskovati, kaj je ajavaska, sem čutil, kako živoskladje narašča, kot bi energija sama rekla “da, to je to”. Spoznal sem, da je dvojna vijačnica v moji viziji tudi moja lastna notranja energija in spirala življenja, ki se razteza od moje DNK do spiral самих galaksij.
To je bila moja prva izkušnja o tem, kako lahko moj notranji svet usmerja ali vodi moje zunanje življenje, in od takrat naprej sem se naučil uglasiti s tem notranjim življenjskim utripom in njegovo pripadajočo mrežo sinhronosti ter jima zaupati. Vodena sem bila, da izkusim ajahuasko na dveh točkah svoje poti, in v obeh primerih mi je ponudila spoznanja, ki sem jih vključila v svoje razumevanje sebe. Zanimivo je, da me je izkušnja fizičnega zaužitja ajahuaske ponovno povezala z energijo, ki je bila prenesena v prvotnem vizionarskem doživetju; to je bila energija in zavest, ki sta bili ves čas del mene. Neposredno delo s to rastlino mi je dalo dovoljenje, da jo raziščem globlje.
Pred kratkim me je pot vodila k ibogi, ki je sveta korenina, uporabljena v afriški tradiciji Bwiti v Gabonu. Nanjo sem postal pozoren med pogovori na umikih v centru Samadhi in po nekaj preiskavah so bili dogovorjeni, da se izkušeni izvajalec udeleži tedenskega umika v centru. Izvedeni sta bili dve obrednosti, med katerima smo zaužili velike odmerke rastlinskega zdravila, ki je mleta koreninska skorja v prahu, zaužita po žlicah. Ima konsistenco suhe zemlje in je zelo grenkega okusa, kot so mnoga zdravila. Nekateri ljudje občutijo slabost in bruhanje, meni pa se je zdelo zelo primerno za moj organizem, saj sem imel le malo slabosti ob prvem odmerku in ničesar med drugo obrednostjo.
Psihoaktivni učinki so lahko intenzivni v obdobju 8–12 ur, kar je prva stopnja potovanja, ki traja skozi noč, lahko pa traja precej dlje, odvisno od posameznikove občutljivosti. V tem obdobju se lahko pojavijo omotica, slabost, halucinacije in visoka občutljivost na senzorične dražljaje. Med to prvo stopnjo obreda smo večino časa preživeli leže in poslušali glasbo Bwiti, ki jo sestavljajo ponavljajoča se tolkala, petje in nenavadne ustne harmonike, imenovane ngombi, za katere pravijo, da pomagajo olajšati izkušnjo. Med glasbo in posameznikovimi mislimi ter notranjo izkušnjo je močna povezava, mnogi pa poročajo o vizijah, v katerih nastopajo glasbeniki Bwiti in drugi Afričani. V tej fazi se vam lahko začne razkrivati tudi vaš um z edinstveno objektivne perspektive. Zjutraj so nas odpeljali nazaj v naše sobe na drugo stopnjo, ki traja še približno 12 ur. To je čas za okrevanje, mirno razmislek in integracijo, toda ker iboga deluje kot poživilo, marsikdo ne more zaspati še kakšen dan ali dva. V vsem tem času, dokler se nismo počutili dovolj dobro, da bi vstali in se premikali, so nam v posteljo prinašali vodo, svež sok in juho.
Pravijo, da ima iboga dva duha; moško in žensko komponento. Udeleženec lahko izkusi tako spreminjajoče se pojave ženskega duha kot tudi čisto praznino in zavestno prisotnost moškega. Moja izkušnja z ibogo je vodila do številnih globokih spoznanj o delovanju moje strukture jaza in odprla jasnejšo komunikacijo z dušo ali višjim intelektom. Tudi če je človek spoznal Samadij ali imel globoka spoznanja o svoji naravi z entheogeni, to še ne pomeni, da se je nujno naučil obvladovati osebnih odnosov, postati zavesten vseh vzorcev, podedovanih iz družbe in od staršev, ali odkleniti svoj polni ustvarjalni potencial. V človeškem življenju je veliko razvojnih linij, ki jih je mogoče raziskati, in duša je ključ do evolucije in rasti strukture jaza. Med izkušnjo z ibogo so mi bile prikazane točke v mojem življenju, ko je bila moja živčnost zatrta, ko je bil moj otroški duh poteptan in sem začel ščititi svoje srce, namesto da bi ga svobodno izražal. Nekatere od teh izkušenj so bile dejansko podoživljanje dogodka in energetsko občutenje prvotnega stanja bivanja, ki je bilo izgubljeno. Vendar to samodejno ne povrne ravnovesja strukturi jaza ali odpravi starih vzorcev. Še vedno moram biti pripravljen opraviti trdo delo vključevanja teh spoznanj v svoje življenje. Med vsemi entheogeni, ki so prečkali mojo pot, mi je bila iboga v največjo pomoč pri dajanju jasnih spoznanj o številnih oblikovalnih izkušnjah. Zgodba o meni ni pomembna, pomembno pa je opuščanje ujete energije, ki teče v nezavednem umu in veže zavedanje na identifikacijo s strukturo jaza. V tradiciji Bwiti lahko Nima ali glavni šaman vpraša: “V katerem trenutku svojega življenja si nehal peti in plesati ter uživati v mirnih trenutkih zase?” Če lahko razvozljemo vozle, ki so se zavezali v našem bitju, se lahko ponovno pridružimo vesoljskemu plesu.
Ko iboga deluje v nas, je mogoče duši ali višjemu umu (ali duhu rastline, ali kakorkoli že to imenujete) postaviti kakršna koli vprašanja in morda prejeti odgovor, ki bi nam sicer bil nedostopen. Iboga se je izkazala za učinkovito zdravljenje odvisnosti, saj nam pomaga jasno videti in se osvoboditi lastnih vzorcev. Naši vzorci in navade so ravno tisto, kar nam preprečuje, da bi živeli življenje, osvobojeno našega pogojenega jaza, življenje, ki ga vodi duša. Vsi smo v določenem smislu odvisniki – odvisni od razmišljanja in od koncepta “jaz”. Iboga je močno zdravilo in mnogi jo morajo izkusiti samo enkrat v življenju, da dojamejo, kaj je njihova duša, in pridobijo globok vpogled v strukturo svojega jaza. V izročilu Bwiti pravijo, da ko prejmeš zdravljenje s tem zdravilom, preprosto greš in živiš svoje življenje. Tega zdravila ne jemlješ nenehno. Entheogeni ponujajo pospešek, vendar ne bližnjice na poti prebujenja. Za tiste, ki so pripravljeni potovati skozi vrata, ki jih bodo rastline odprle, je mogoče opustiti pogojena vedenja in navezanosti, ki sestavljajo strukturo jaza. A ravno tako je mogoče se upreti vztrajnim resnicam, ki se razkrivajo v izkušnji.
Eden pomembnih vidikov umika z ibogo je bila umirjenost, ki je prežemala mojo izkušnjo. Med našimi obredi smo bili v bistvu v popolnem položaju za neprekinjeno meditacijo za obdobje 8 ur brez premikanja, saj se je zdelo, da obstaja naravna nagnjenost k veliki umirjenosti, ko so se učinki začeli kazati. Opraviti 8 ur neprekinjene meditacije je nekaj, kar lahko storijo le najbolj izkušeni meditanti, kar je podobno olimpijskemu dosežku za športnika, vendar z ibogo to postane bolj izvedljivo. V tem času nisem uporabljal nobene tehnike, ampak sem preprosto pustil vse takšno, kot je, in prebival v nekakšnem zavedanju in prisotnosti brez izbire. Moja pozornost se je naravno ustavila na tretjem očesu, moj nižji um pa se je za nekaj časa umiril, ko so se odpirale različne višje dimenzije mojega bitja. Globoko sem se zatopil v sedmi trenutek in karkoli je bil “jaz” v katerem koli trenutku, se je vedno bolj raztapljal, zavedanje pa je ostalo. V določenem trenutku je bilo to zavedanje enako vsemu, kar se je dogajalo; gibanje in mir sta se spoznala kot jedno. Ko je iboga začela popuščati, sem zunanji svet doživljal kot tiho polje miru ali prazne zavesti, kar povezujem z brezobličnimi džanami/dhjanamijem budizma in jogijskih sistemov.
Avtor Aldous Huxley je imel teorijo, da možgani delujejo kot ‘redukcijski ventil’ ali nekakšen omejevalni filter. Huxley je dejal: “Vsak od nas je potencialno Vsesplošni um. Toda kolikor smo živali, je naša naloga, da za vsako ceno preživimo. Da bi omogočil biološko preživetje, mora Zavrh (Mind at Large) skozi zmanjševalni ventil možganov in živčnega sistema. To, kar priteče na drugi strani, je pičel curek tiste vrste zavesti, ki nam pomaga ostati pri življenju na površju tega konkretnega planeta. Do tega spoznanja je Huxley prišel leta 1954 z lastnimi notranjimi raziskovanji s psihedeliki, dolgo pred nastopom sodobne nevroznanosti, ki je potrdila njegovo teorijo. Menil je, da meskalin začasno onemogoči ali obide zmanjševalni ventil, kar mu omogoča, da izkusi razširjen tok podatkov. Huxleyjevo odkritje je prišlo skoraj 2500 let za tem, ko sta Buda in Patandžali spoznala nekaj zelo podobnega z neposrednim opazovanjem svojega notranjega sveta. Patandžali in Buda sta podrobno opisala, kako izkusiti zavrh prek meditativne absorbcije ali dhyane (v sanskrtu) oziroma jhane (v paliju), kar predstavlja postopno opuščanje delovanja uma.
Minilo je nekaj tednov od mojega umika z ibogo. Kaj se je torej zame spremenilo? Različna stanja prihajajo in odhajajo, vendar sem bolj kot običajno zasidran v zavedanju. Zdi se, da je zavedanje bolj oprijemljivo ali da se zaveda samo sebe. Namesto da bi si vzel čas za meditacijo, se zdi, da meditacija najde mene čez dan in ni ločena od življenja. V prisotnosti sta naravnost in globoka zatopljenost, za kateri vem, da sta sad meditacije in samopoizvedovanja, ki ju izvajam že 20 let. Bolj globoko čutim tudi delovanje strukture jaza, ko ta postane aktivna, kar je izziv. Čutim, da je bila izkušnja katalizator in da je v zelo kratkem času prišlo do precejšnjega celjenja in čiščenja na ravni strukture jaza. Zdi se tudi, da je še posebej boleče, ko se pojavijo negativni vzorci navad, kar jih hkrati naredi zelo očitne in nudi dodatno spodbudo, da jih opustimo.
Mnogi duhovni učitelji odsvetujejo uporabo zunanjih pomočnikov. V meditacijskem svetu psihedelike pogosto vidijo zgolj kot “zadetost” s prividi in nenavadnimi pojavi ali kot poskus bližnjice do razsvetljenja. Argument proti njim ponavadi poteka nekako takole: če poskušate nekaj dobiti iz rastline, bodisi mistično izkušnjo bodisi ugled, je to ise rodila iz neke egocentrične agende in oklepanja. Seveda to je pogosto velja za mnoge ljudi, vendar velja enako tudi za meditacijo in samoraziskovanje. Če je omejeni egoični um vključen v neko dejavnost, imenovano meditacija ali samoraziskovanje, potem je to iskanje zgolj egoična dejavnost in poskus postati bolj duhoven, bolj prebujen in bolj razsvetljen. Pot do Samadhija ni v pridobivanju večjega, temveč v prepoznavanju popolnosti vaše brezčasne narave Onkraj imena in oblike. Povezava posameznika z rastlinskimi medicinami se lahko rodi iz oklepanja ega ali pa iz sinhronosti, naravnega raziskovanja in poizvedovanja o lastni resnični naravi. Impulz za povezavo z rastlino lahko izhaja iz spoznanja na ravni višjega uma, v katerem primeru sploh ne odraža nečesa zunanjega. Ločnica med notranjim in zunanjim namreč obstaja le zaradi dualistične narave omejene strukture jaza.
Slišal sem nekaj duhovnih učiteljev, ki pravijo, da lahko entheogeni povzročijoneravnovesje v energiji, zaradi česar je ponovno ožičenje nadijev in čaker težje. Seveda lahko uporaba kakršne koli oblike psihedelikov (rastlinskega izvora ali drugače), če se uporablja brezskrbno, zagotovo zmeša vašo energijo in povzroči vse vrste težav v vašem procesu razvoja. Vendar pa, če rastline, kot sta Ayahuasca ali Iboga, uporabljate na zavesten način z usposobljenim izvajalcem način, ne bi smele povzročiti škode vašemu energetskemu telesu, razen če obstaja nagnjenost k psihozi ali nestabilnost v zdravju in psihi. Pravzaprav velja nasprotno; energetsko telo večine ljudi je že poškodovano in iznakaženo, rastline pa bodo pomagale vzpostaviti stik z lastno naravno, izvirno vibracijo. Večina ljudi ni v ravnovesju s spiralo življenja/narave, saj sledijo iracionalnim in patološkim egocentričnim ciljem, ententeogeni pa jim bodo pomagali, da se ponovno povežejo s svojo dušo. Pomagajo nam lahko pri zdravljenju, evoluciji in rasti drevesa življenja v nas, ki je most do duše (in nenazadnje do celotnega vesolja).
Rozvetlitev človeške zavesti/energije zahteva sposobnost prepuščanja in opuščanja nadzora nad izkušnjo. Če dejanja človeka spodbuja želja po določenem izidu, lahko ta dejanja vodijo v trpljenje, ko se zunanji svet ne podredi željam ega. Kakršno koli celjenje, integracija in razvoj, ki prideta, morda ne bosta v obliki, ki bi jo omejeni um lahko predvidel ali pričakoval. Če sledite svojemu notranjemu vodstvu ali notranji živosti brez kakršnega koli vztrajanja pri določenem izidu, se lahko vaša zavest in energija razvijeta ter zacvetita v nekaj, č si sploh ne morete predstavljati. Ljudje včasih sprašujejo, ali je določena izkušnja, ki so jo imeli, samadhi ali pa entheogeni lahko vodijo do samadhija. Samadhi pravzaprav sploh ni izkušnja, temveč sesutje dualnosti med izkušnjo in tistim, ki jo doživlja. Ko človek doživi določeno raven ali ravni odpadanja oziroma zlitja v zavest, je to lahko dramatično in izjemno globoko, vendar se je pomembno ne navezati na nobeno posebno stanje, sicer naslednja raven zlitja ne bo mogoča. Um se lahko vplete na subtilne načine in ustvarja preference do enega stanja v primerjavi z drugim. Potrebna sta modrost začetnikovega uma in ponižnost jaza, da energija ne ostane več ujeta v starih vzorcih nadzora in oklepanja. Dva stebra meditativnega poizvedovanja, navzočnost in notranja predaja, sta vodilni kompas za krmarjenje skozi entheogeno izkušnjo.
Entheogen ne more proizvesti samadhija nič bolj kot gnojilo lahko požene cvet v roži; oboje sta preprosto katalizatorja za proces razvoja znotraj organizma. Šri Nisargadatta Maharaj je izjavil slavni stavek: “Tekočine se združijo in pojavi se JAZ SEM.” Na grobi telesni ravni se tekočine, kemikalije/snov združijo in pride do prebujenja globlje ravni “jaz” (ker je redukcijski ventil zaobšel). Na subtilni ravni lahko prav tako rečemo, da se energije združijo in pojavi se JAZ SEM. Na kavzalni ravni se oblika razkrije kot praznina in praznina se razkrije kot oblika, JAZ SEM pa se prebudi kot vse stvari. Pomembno je razumeti, da SSamadhi ni zgolj izkušnja, ki jo povzroči kemična reakcija v telesu, vendar prav tako ni preseganje fizičnega z namenom počivanja v absolutni zavesti. Je prebujanje energije/forme in zavesti kot enega. Kot pravi Srčna sutra: forma je natanko praznina, praznina je natanko forma. Pot vključuje spoznanje vaše resnične narave prek imena in forme; nato pa zlivanje posameznikove resnične narave z dušo, ki ob prebujenju spozna, da je bilo vse vedno že ta ena prvobitna narava in da je bila naša navidezna ločenost iluzija.
Ljudje se lahko sprašujejo: “Zakaj bi meditiral in raziskoval sebe, če lahko preprosto vzamem psihedelik?” Zakaj ne bi opravili nekaj obredov z ajahuasko in pozabili na leta meditacije? Do spoznanja svoje resnične narave ne vodi nobena lahka pot. Neizogibno se boste morali soočiti s svojo bolečino, svojo notranjo temo, ter dovoliti, da vaše sankare ali pogojeni vzorci privrejo na dan in minejo. Enteogeni se lahko pojavijo, ko smo pripravljeni na globoko delo, vendar je proces razvoja stalen, meditacija in samoraziskovanje pa sta v tem procesu izjemno dragocena. Ko opazite vzorce v svojem življenju, jih morate biti pripravljeni spremeniti. Mnogi ljudje ne bodo pripravljeni ali zmožni narediti teh sprememb in bodo potegnjeni nazaj v matriko, celo po globoki izkušnji prebujenja. Meditacija in samoraziskovanje sta načina za vključitev izkušnje prebujenja v vsakdanje življenje in za preprečevanje padca nazaj v stare vzorce. Naša vsakodnevna praksa je več kot le sledenje tehniki ali metodi, saj je neločljiva od življenja samega. Ko vsak trenutek vidimo kot priložnost za večjo navzočnost, enakomernost duha in ljubezen, postanemo živi most med subtilnimi duhovnimi kraljestvi in grobo resničnostjo materialnega sveta.
[Izjava o omejitvi odgovornosti: Priporočamo, da se Ayahuasqo in Ibogo uživa le pod vodstvom izkušenega izvajalca v državi, kjer je to zakonito. Pred uporabo teh entheogenov vedno opravite ustrezne zdravstvene preiskave, ki jih priporočajo strokovnjaki (kot so testi srca in psihološko presejanje). Članki na tej spletni strani so zgolj informativne in navdihujoče narave ter ne dajemo priporočil glede uporabe katerega koli entheogena za posameznega posameznika.]